Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere član je tudi Sviz, je 17. novembra 2026 v Kopru organizirala drugo iz niza regijskih tribun z naslovom »Javni sektor – kako naprej? Tveganja za javne uslužbenke in uslužbence v proračunskih letih 2027 in 2028«. Prva je bila dan prej, 16. novembra 2026, izpeljana v Kranju, tudi na koprski tribuni pa so z zbranimi spregovorili predstavniki in predstavnice sindikatov, ki so povezani v konfederacijo.
V središču pogovora, ki ga je moderiral novinar in voditelj v programu Ars na Radiu Slovenija Dejan Juravić, je bilo aktualno družbeno-politično dogajanje. Sindikalisti so podrobno predstavili posledice, ki jih bodo imele nekatere že sprejetne in še napovedane odločitve Vlade RS za zaposlene v javnem sektorju in javne storitve. Posebno pozornost so namenili predlogu državnega proračuna za leto 2027, interventnemu zakonu za razvoj Slovenije (ZIURS) in bližajočemu se referendumu o njem.

Sindikalni predstavniki so opozorili, da v predlogu proračuna niso predvidena sredstva za dogovorjena zvišanja plač javnih uslužbenk in uslužbencev, poleg tega pa se dodatno zmanjšujejo sredstva v proračunih posameznih ministrstev. Po primerjavi z realizacijo leta 2026 naj bi bilo za vzgojo in izobraževanje namenjenih skoraj 300 milijonov evrov manj. Obravnavali so tudi predvideno zmanjšanje sredstev za transferje družinam in posameznikom, med njimi za otroške dodatke, štipendije, starševska nadomestila, nadomestila za brezposelnost, denarno socialno pomoč ter dodatke za pomoč in postrežbo.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je razpravo umestil v širšo perspektivo z vprašanjem, v kakšni družbi želimo v prihodnje živeti. Poudaril je pomen solidarnosti, skupnosti in kakovostnih javnih storitev ter opozoril, da bi predlagane spremembe povečale razlike med ljudmi.
V tem okviru je povzel tudi zahtevno pot do tega, da je bil referendum o interventnem zakonu sploh razpisan. To se je zgodilo, ko je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Državnega zbora, da referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) ni dopusten. Sindikati smo nato nadaljevali zbiranje podpisov in jih zbrali 40.960, s čimer smo presegli zahtevani prag. Referendum bo potekal 6. decembra 2026, navzoče pa je predsednik konfederacije spodbudil, naj se referenduma udeležijo in k temu povabijo tudi sodelavce in druge.

V nadaljevanju se je dotaknil javnofinančnih posledic zakona. Predstavil je oceno Fiskalnega sveta RS, ki kaže, da bi ZIURS lahko neposredno poslabšal saldo javnih financ v letu 2027 za približno 1,2 milijarde evrov. Zbrane je seznanil, da je to oceno v svoji zadnji napovedi potrdila tudi Evropska komisija. Ob tem je opozoril na predlagano zgornjo mejo osnove za obračun socialnih prispevkov pri 7.500 evrih bruto na mesec in na njen vpliv na solidarnost v javnih blagajnah. Ponovil je tudi, da v predlogu proračuna za leto 2027 niso predvidena sredstva za dogovorjeno zvišanje plač javnih uslužbenk in uslužbencev, masa sredstev za plače pa skoraj štiri odstotke nižja kot letos. Branimir Štrukelj je podčrtal še, da vlada do zdaj ni pojasnila, s katerimi ukrepi bo uravnotežila proračun.
O posledicah za zdravstvo sta spregovorila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, in Edin Adrović, predsednik Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Poudarila sta, da zakon ne izboljšuje javnega zdravstva, in opozorila na njegove posledice za financiranje dolgotrajne oskrbe. Strinjala sta se, da je treba pri presojanju prihrankov hkrati upoštevati tudi njihov vpliv na zaposlene in ljudi, ki storitve potrebujejo. Edin Adrović je kadrovsko stisko v zdravstveni negi opisal kot težavo, ki se že kaže v zapiranju bolnišničnih oddelkov in slabši oskrbi pacientov. Po njegovih besedah zaposleni pogosto delajo prek svojih zmožnosti, za izboljšanje razmer pa sta potrebna večji ugled poklica in boljši delovni pogoji. Helena Milinković iz Sindikata novinarjev Slovenije je opozorila na pomen javne Radiotelevizije Slovenija za neodvisno in pluralno obveščanje. Spomnila je, da je oktobra večina volivcev na posvetovalnem referendumu glasovala proti ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Opozorila je, da bi zmanjševanje sredstev prizadelo program in zaposlene. Uroš Aljančič iz Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze je kot osrednjo težavo izpostavil negotovost glede tega, kdo bo pokril izpad prihodkov in kakšni ukrepi bodo sledili. Opozoril je, da je treba presojati vsebino zakona, ne le njegovega naslova, ter ljudi seznanjati z njegovimi možnimi posledicami.

Članice in člani sindikatov so v razpravi med drugim opozorili tudi na zahtevne razmere v vzgoji in izobraževanju ter na posledice napovedanih sprememb za otroke v šolah s prilagojenim programom, ki potrebujejo dodatno podporo. Izpostavili so okrožnico ministrstva o avtonomiji šolskega prostora, katere namen je omejiti sindikalno dejavnost. Branimir Štrukelj je tudi tokrat poudaril, da Zakon o volilni in referendumski kampanji ter Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti sindikatom zagotavljata pravico do obveščanja članstva in uporabo za to namenjenih prostorov v zavodih. Članice in člane je pozval, naj sindikat obveščajo o morebitnih kršitvah in poskusih omejevanja sindikalnega delovanja v zavodih.

Ob zaključku dogodka je generalna sekretarka KSJS Martina Vuk udeležence povabila, naj se seznanijo z vsebino letakov, ki so jih o interventnem zakonu pripravili sindikati, in se o njej pogovarjajo v svojih okoljih. Predstavila je tudi predlog KSJS za spremembo zakona o DDV. Zbiranje 5.000 podpisov za vložitev predloga se je začelo 17. novembra in bo potekalo do 15. januarja 2027. Predlog določa trajno 5-odstotno stopnjo DDV za izbrana osnovna živila ter začasno 9,5-odstotno stopnjo za določene energente. Vsebuje tudi ustrezne varovalke, da se bo znižanje davka resnično preneslo v nižje končne cene.

Naslednja regijska tribuna KSJS bo potekala v četrtek, 26. novembra, od 16. do 18. ure v Mariboxu na Loški ulici 13 v Mariboru.










