V tokratnih posebnih obvestilih namenjamo pozornost besedam predsednika Vlade RS Janeza Janše o številu učiteljev in rezultatih učenk in učencev ter njegovim napovedim o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Sprašujemo se, ali bi se med napovedanimi ukrepi za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju lahko ponovno znašlo tudi zaostrovanje normativov, povečanje tedenske učne obveznosti učiteljev in zmanjševanje števila učiteljev. Opozarjamo tudi na podobne poskuse posegov v šolstvo izpred let in na aktualne napovedi sprememb šolskega sistema ter članice in člane ponovno pozivamo k oddaji podpisa za referendum o interventnem zakonu.

Vabimo vas tudi k prebiranju intervjuja z glavnim tajnikom, ki je bil objavljen v zadnji izdaji Dnevnikovega Objektiva.

Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da obvestila pozorno preberete, in se vam vnaprej zahvaljujemo, da boste z njimi seznanili tudi članice in člane Sviza v svojih zavodih.

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, članice in člani,

ob koncu minulega tedna je predsednik Vlade RS Janez Janša ob oceni prvih sto dni nove vlade ugotovil, da je v javnem sektorju preveč  zaposlenih, izpostavil neracionalno razporeditev kadrov ob hkratnem pomanjkanju delovne sile v gospodarstvu ter napovedal prestrukturiranje in zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Hkrati je žaljivo in zavajajoče namigoval, da je učiteljev v šolah danes več, rezultati naših učenk in učencev pa slabši, medtem ko »vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo«. V Svizu se sprašujemo, ali napoved zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju že nakazuje, kje namerava vlada iskati prihranke za blaženje velikega izpada javnofinančnih prihodkov, ki bi ga povzročila uveljavitev interventnega zakona. Slovenski sindikati bomo storili vse, da uveljavitev škodljivega interventnega zakona preprečimo z njegovo zavrnitvijo na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Primerljivi mednarodni podatki ne kažejo, da bi Slovenija po deležu zaposlenih v javnem sektorju izstopala navzgor; nasprotno, ta delež je pod povprečjem držav Evropske unije. Predsednikovo ustvarjanje vtisa, da gre pri zaposlovanju v javnem sektorju v naši državi za nekakšen eksces, je zato zavajajoče ter prispeva k širjenju negativnega odnosa do zaposlenih v javnem sektorju in poglabljanju nasprotij med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju, pa tudi do delavk in delavcev iz drugih držav. Takšna retorika poskuša zanetiti razdor med sindikati javnega in zasebnega sektorja prav v času, ko se sindikati skupaj odločno borimo proti uveljavitvi interventnega zakona, skupaj pozivamo članstvo k oddaji podpisov za referendum ter se skupaj upiramo omejevanju sindikalnega delovanja, diskreditacijam in žalitvam, h katerim se predlagatelji interventnega zakona ob pomanjkanju argumentov vse bolj očitno in pogosto zatekajo.

Zavajajoče je tudi, ko gospod Janez Janša podatek, da se je od leta 2002 število učiteljev povečevalo hitreje od števila učencev v osnovnih šolah, povezuje s trditvijo, da so bili rezultati učenk in učencev nekoč boljši kot danes. Slovenija je v raziskavi PISA prvič sodelovala leta 2006. Od takrat so bili rezultati naših učenk in učencev pri naravoslovju vse do PISA 2022 nad povprečjem držav OECD, v PISA 2025 pa so bili blizu povprečja. Pri matematiki smo bili prav tako vse do PISA 2022 nad povprečjem OECD, pod povprečje pa smo prvič zdrsnili v PISA 2025. Pri bralni pismenosti, ki je za Slovenijo najbolj kritično področje, so rezultati v tem obdobju nihali: v posameznih ciklih, zlasti v letih 2015 in 2018, smo bili nad povprečjem OECD, v zadnjih dveh raziskavah pa pod njim. V Svizu smo ob tem v preteklih letih večkrat opozarjali, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna ter da lahko varčevanje, slabšanje standardov in normativov, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih ter poslabševanje pogojev za njihovo delo dolgoročno vplivajo tudi na kakovost vzgoje in izobraževanja. Rezultati PISA torej ne kažejo, da bi se znanje slovenskih učenk in učencev od leta 2006 ves čas slabšalo, njihov sedanji padec pa zahteva resno analizo vzrokov in premišljene ukrepe za izboljšanje kakovosti.

Res je, da se je omenjenem obdobju število učiteljev povečevalo hitreje kot število učencev, vendar predsednik vlade pri tem ni povedal, da je pomemben del te rasti povezan s strukturnimi spremembami vzgojno-izobraževalnega sistema, s širitvijo obsega in nalog osnovne šole. V tem obdobju se je dokončal prehod z osemletke na devetletko, kar je povečalo kadrovske potrebe, močno se je povečal obseg podaljšanega bivanja, širile so se različne oblike pomoči učencem in pouka v manjših skupinah, postopno pa smo uvajali tudi zgodnejše učenje tujih jezikov. Hkrati smo ohranjali mrežo manjših in podružničnih šol ter s tem zagotavljali dostopnost osnovnega izobraževanja tudi na podeželju. Rasti števila učiteljev zato ni mogoče predstavljati kot nekakšen eksces, ne da bi upoštevali spremembe v obsegu in organizaciji dela osnovnih šol. Sprašujemo se, ali bi se med napovedanimi ukrepi za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju lahko ponovno znašlo tudi zaostrovanje normativov, povečanje tedenske učne obveznosti učiteljev in zmanjševanje števila učiteljev zaradi mašenja proračunske luknje, ki bi jo povzročila uveljavitev interventnega zakona.

Ni odveč spomniti, da smo bili s podobnimi predlogi soočeni že pred štirinajstimi leti. Spomladi 2012 je druga vlada Janeza Janše, v kateri je bila na šolskem ministrstvu državna sekretarka Mojca Škrinjar, ki je danes ponovno na istem položaju, v okviru varčevalnih ukrepov predlagala povečanje tedenske učne obveznosti učiteljev: v osnovnih šolah z 22 na 23 ur, v srednjih šolah pa z 20 na 21 ur tedensko. Predlog po nasprotovanju sindikatov in pogajanjih ni bil uveljavljen. Toda že decembra istega leta je ministrstvo predstavilo tudi možnost povečanja pedagoške obveznosti učiteljev za štiri ure tedensko, v osnovnih šolah z 22 na 26 ur in v srednjih šolah z 20 na 24 ur. Kot možnosti za prilagoditev zmanjšanemu proračunu so se takrat omenjali tudi odpuščanje in spremembe normativov.

Zaradi takšnih preteklih izkušenj z dodatno pozornostjo spremljamo tudi sedanje napovedi ministra Boruta Rončevića, ki je ob predstavitvi rezultatov PISA 2025 napovedal obsežne spremembe šolskega sistema, med drugim prehod na osemletno osnovno šolo. Ob tem je povedal, da je Sviz sogovornik pri delovnopravnih vprašanjih, da pa se z njim ne bo pogovarjal o kurikularni prenovi. Takšno omejevanje vloge reprezentativnega sindikata, ki zastopa zaposlene, ki bodo te spremembe neposredno izvajali, je za Sviz nesprejemljivo.

Vse to je dodaten razlog, da vas, članice in člane Sviza, ponovno pozovemo, da čim prej oddate podpis podpore zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in tako prispevate k zbiranju potrebnih 40.000 podpisov. S tem bomo volivkam in volivcem omogočili, da na referendumu odločijo o zakonu, ki zmanjšuje prihodke javnih blagajn, največje koristi pa prinaša bolje plačanim in premožnejšim skupinam. Zaposleni z nizkimi in srednjimi plačami, med njimi velika večina našega članstva, bodo od zakona imeli bistveno manj, posledice manjših prihodkov javnih blagajn pa bomo lahko občutili vsi. Za zaposlene v javnem sektorju to lahko pomeni nove pritiske na zaposlovanje in delovne pogoje, v vzgoji in izobraževanju pa tudi na normative, število zaposlenih in tedensko učno obveznost.

 okviru volilnih opravil pred 12. kongresom Sviz je bil 14. septembra 2026 izveden četrti od šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc, ki delujejo v našem sindikatu. Na sedežu Glavnega odbora Sviz na Oražnovi ulici 3 v Ljubljani so se zbrali sindikalni zaupniki in zaupnice Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Na zboru so volili predsednika ter člane in članice predsedstva za mandatno obdobje 2026–2030.

Uvodoma so se navzoči seznanili z opravičilom glavnega tajnika Sviz Branimirja Štruklja, ki se volilnega zbora tokrat ni mogel udeležiti, ker je v Mariboru skupaj s predstavniki drugih sindikatov sodeloval na novinarski konferenci v povezavi z zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Zbrani sindikalni zaupniki in zaupnice so po ugotovitvi sklepčnosti potrdili dnevni red, ki so ga prejeli z gradivom, zatem pa sprejeli tudi Poslovnik o delu zbora Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za mandatno obdobje 2026–2030. Jelka Horvat, predsednica sindikalne konference v aktualnem mandatnem obdobju, je predstavila določbe o številu sej, javnosti in naravi sej, trajanju razprave, prejemu gradiva, vodenju sej in ugotavljanju sklepčnosti. Poslovnik ureja tudi pisanje zapisnika pri sejah na daljavo in dopisnih sejah, način odločanja zbora ter izvedbo volilnega zbora. V nadaljevanju so imenovali še volilno komisijo.

Sindikalna konferenca v mandatnem obdobju 2022–2026

Predsednica sindikalne konference v mandatnem obdobju 2022–2026 Jelka Horvat je predstavila poročilo o delu konference v preteklih štirih letih. Izpostavila je, da je imela sindikalna konferenca v Glavnem odboru Sviz pet predstavnikov, poudarila, da je bilo delo predsedstva obsežno, zahtevno in naporno, članice in člani pa so sodelovali odzivno in konstruktivno.

Na srečanjih s predstavniki Vlade RS in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je konferenca obravnavala položaj varuhov, različno določeno obveznost neposrednega dela vzgojiteljev pri zgodnji obravnavi, obremenitve vzgojiteljev v vzgojnih zavodih, potrebo po redefiniciji delovnega mesta mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč, pomanjkanje ustrezno izobraženega strokovnega kadra ter prostorsko stisko. Govorili so tudi o Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in uvajanju razširjenega programa. Pri pripravi sprememb normativov in standardov je sodelovalo celotno predsedstvo. Med rešitvami je Jelka Horvat navedla določbo, da se merila za oblikovanje oddelkov in skupin za prilagojeni predšolski program in posebni program uporabljajo tudi v socialnovarstvenih zavodih, ki ta programa izvajajo.

Konferenca je nasprotovala umestitvi varuhov-negovalcev in spremljevalcev med tehnični kader ter predlogu, da bi se v pravilnik vključilo počitniško varstvo otrok. Nekaterih predlogov, med njimi zmanjšanja števila otrok v skupini in odprave izjeme za vključitev do dveh dodatnih učencev med letom, ni bilo mogoče uveljaviti.

V letu 2026 sta bili v sklep ministra o delovnih mestih, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka po 8. točki 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, vključeni tudi pobudi konference. Za delovno mesto gospodinjec IV, naknadno tudi oskrbnik IV, je bil odobren dodatek v obsegu 30 odstotkov delovnega časa. Določeno je bilo tudi, da je vsak delavec, ki dela v skupini otrok s posebnimi potrebami, upravičen do dodatka za ves čas prisotnosti. Srečanja z ministrom so bila namenjena tudi vprašanju napredovanja v nazive. Pri nekaterih predlaganih rešitvah konferenca ni bila uspešna.

Pomemben del dela so predstavljala pogajanja o plačnih stebrih. Dosežena so bila nova delovna mesta in preimenovanja nekaterih delovnih mest. Spremljevalec V, spremljevalec skupine V in varuh-negovalec V so prešli iz plačne skupine J v novo plačno skupino D04, druga delovna mesta iz skupine J pa so bila uvrščena v D09.

Med novimi delovnimi mesti, značilnimi za področje konference, so bili med drugim vzgojitelj v strokovnem centru za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, učitelj oziroma vzgojitelj za delo z gluhoslepimi, učitelj oziroma vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, romski pomočnik in vzgojitelj za zgodnjo obravnavo.

Med rešitvami je bilo tudi plačilo za delo sindikalnih zaupnic in zaupnikov, povečalo se je število ur za sindikalne funkcionarje, dogovorjeni so bili kriteriji za delovno uspešnost, izveden pa je bil tudi naknadni popravek glede možnosti uveljavljanja znižane učne obveznosti v prehodnem obdobju.

Ob koncu mandatnega obdobja se je ponovno odprlo vprašanje evidentiranja delovnega časa. Zaradi različnih razlag in praks po posameznih ustanovah je bil oblikovan razmislek o spremembah obstoječega sistema oziroma drugačnem pristopu. V delovni skupini sta sodelovala tudi predstavnika sindikalne konference Sašo Ivetič in Marjan Štukelj.

V razpravi je Jelka Horvat izpostavila naraščanje števila otrok na šolah, s tem povezano prostorsko stisko, vprašanja usmerjanja otrok ter pričakovanja staršev glede njihovega napredka. Spregovorila je tudi o inkluziji in potrebi po razpravi o tem, kdaj gre za inkluzijo in kdaj se ta uporablja predvsem kot rešitev prostorske stiske. Opozorila je še na pomanjkanje strokovnega kadra ter poudarila, da dela na tem področju ne more opravljati kdor koli.

Vodstvo za mandatno obdobje 2026–2030

Kandidacijsko-volilna komisija Glavnega odbora Sviz je na avgustovski seji preučila prispele kandidature ter oblikovala listo kandidata za predsednika in listo kandidatov za člane predsedstva sindikalne konference.

Kandidat za predsednika, Sašo Ivetič z Osnovne šole Ljuba Šercerja, Kočevje, se je v svoji predstavitvi najprej zahvalil Jelki Horvat za dosedanje odlično vodenje konference in predstavil glavne poudarke svojega programa. Med prednostnimi nalogami je izpostavil preprečevanje nasilja v zavodih, izboljšanje pogojev dela ob povečevanju števila vpisanih otrok, evidentiranje delovnega časa ter izboljšanje poznavanja zakonodaje med sindikalnimi zaupnicami in zaupniki. Poudaril je tudi pomen sodelovanja vsakega sindikalnega zaupnika, članov ter tudi nečlanov pri reševanju vprašanj v zavodih. Izpostavil je svojo dostopnost za stike in ob pobudi sindikalnih zaupnic in zaupnikov tudi pripravljenost pomagati tudi na terenu. Navzoči sindikalni zaupniki in zaupnice so Sašu Ivetiču izkazali zaupanje in ga izvolili za predsednika sindikalne konference v mandatnem obdobju 2026–2030.

Celoten zbor se je pred predstavitvami kandidatk in kandidatov za člane in članice predsedstva zahvalil za opravljeno delo dozdajšnji predsednici sindikalne konference Jelki Horvat.

Za članice in člane predsedstva Sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za mandatno obdobje 2026 – 2030 so bili izvoljeni:

 – Urban Leskovšek, OŠ Glazija Celje

– Petra Stepan, CUDV Draga Ig

– Tanja Šafranko, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja, Dornava

– Matjaž Šprajc, OŠ Helene Puhar Kranj

– Marjan Štukelj, Strokovni center Mladinski dom Malči Belič, Ljubljana

– Petra Urbančič, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož

Sviz pristojne poziva, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje.

Ljubljana, 8. septembra 2026 – Rezultati raziskave PISA 2025 kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnic in petnajstletnikov. V primerjavi z letom 2022 so se rezultati poslabšali na vseh treh osrednjih področjih merjenja, pri čemer je bil padec v Sloveniji večji od povprečnega padca v državah OECD. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjuje, da teh rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih slovenske šole in zaposleni v njih delujejo, zato pristojne poziva, naj se prednostno lotijo ustreznega in sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju.

PISA 2025 je bila osredotočena na naravoslovje, zajela pa je tudi branje, matematiko in učenje v digitalnem svetu. Slovenija je dosegla 484 točk pri naravoslovju, 445 pri branju in 460 pri matematiki; povprečje OECD je bilo 482, 461 oziroma 463 točk. Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk. Pri matematiki in branju OECD Slovenijo izrecno uvršča med države, v katerih so se dosežki poslabšali izraziteje. Negativen je tudi dolgoročnejši trend, ki je pri Sloveniji še posebej izrazit pri branju. Po oceni OECD desetletni trend kaže na padec za 28 točk pri naravoslovju, 52 pri matematiki in 61 pri branju. Sviz izraža zaskrbljenost tako zaradi trenutnih rezultatov Slovenije kot zaradi večletnega slabšanja dosežkov. Ti zahtevajo resen razmislek o vzrokih za negativni trend ter o tem, ali so za kakovostno javno izobraževanje zagotovljeni ustrezni pogoji.

Posebej zgovorni so v raziskavi PISA 2025 tudi podatki o kadrovskih razmerah v slovenskih šolah. Le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka; povprečje OECD je 28,8 odstotka. Ob tem primerjava z letom 2022 kaže, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje. Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati. Tudi podatki iz aktualne Analize pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, maj 2026) kažejo, da pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ni obrobna, temveč sistemska težava, ki zahteva ustrezen odziv države. Število manjkajočih vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah se je v šolskem letu 2025/26 glede na šolsko leto 2024/25 skladno s podatki iz analize ministrstva povečalo za 20 odstotkov!

Sviz vztrajno opozarja, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna. Sindikat je že pred leti poudaril, da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela, opozorila o financiranju, položaju zaposlenih in privlačnosti poklica pa Sviz odtlej dosledno ponavlja. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih.

Najnovejši podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora, zakaj slovenski dosežki padajo, so pa za Sviz dodaten razlog za zahtevo, naj politika opozorila o pogojih, od katerih je odvisna dolgoročna kakovost sistema, končno vzame resno. Sindikat pričakuje, da se bodo pristojni nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih. Obenem pričakuje, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev raziskave PISA 2025 ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.

V Ljubljani je bil v ponedeljek, 7. septembra, izveden tretji od šestih volilnih zborov sindikalnih konferenc pred novembrskim kongresom sindikata. Na njem je predsednico in člane predsedstva dobila predšolska sindikalna konferenca.

Z volilnim zborom sindikalne konference predšolske vzgoje 7. septembra v Ljubljani so se torej nadaljevala volilna opravila v luči prihajajočega 12. kongresa Sviza, ki bo 23. in 24. novembra letos v Portorožu. Po sindikalnih konferencah srednjih in višjih šol ter dijaških domov oziroma kulturnih organizacij so tokrat novo predsednico in predsedstvo izvolili v predšolski vzgoji. Edina kandidatka za vodenje konference je bila dosedanja predsednica Marjana Kolar, ki je znova prejela zaupanje svojih poklicnih kolegic in kolegov ter tako tudi v mandatu 2026–2030 ostaja na tej funkciji, za šest mest v predsedstvu pa se je potegovalo osem kandidatk in dva kandidata.

Uvodoma so na tretjem volilnem zboru zaupnice in zaupniki potrdili Poslovnik o delu zbora sindikalne konference za prihodnje štiriletno mandatno obdobje in imenovali delovno predsedstvo ter volilno komisijo, zatem pa so se že predstavili kandidatka za predsednico v novem štiriletnem mandatu in kandidati za člane predsedstva sindikalne konference.

Predsednica, kot že omenjeno, ostaja Marjana Kolar, vzgojiteljica v Vrtcih Občine Moravske Toplice, predsedstvo pa bodo v novem mandatu sestavljali še:

Tinkara Apat, Vrtec Mavrica Brežice

Jolanda Borovnik, Vrtec pri OŠ Rače

Karmen Kasesnik, Vrtec Velenje, SVIZ OO Velenje

Špela Štempelj, Vrtec Morje Lucija

Pavel Urbanc, Vrtec Pedenjped Ljubljana

Jernej Vajsbaher, Vrtec Tezno Maribor

Marjana Kolar o sebi:

Moja sindikalna pot je neločljivo povezana z razvojem in delovanjem Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Članica sindikata sem ponosno že od njegove ustanovitve leta 1990. Kot vzgojiteljica predšolskih otrok v enoti Bogojina (Vrtci Občine Moravske Toplice) se vsakodnevno srečujem z realnostjo, izzivi in lepoto dela v neposredni praksi.

Funkcijo sindikalne zaupnice opravljam neprekinjeno od ustanovitve zavoda Vrtci občine Moravske Toplice, kar mi daje natančen vpogled v problematiko in organizacijo zavodov.

Kot predsednica Območnega odbora Pomurje aktivno vodim in koordiniram delo na območju, kjer skupaj z 58 sindikalnimi zaupniki skrbimo za pravice članstva, druženja, športna udejstvovanje, razne prireditve in sodelovanje v vseh akcijah Sviza.

V svojih dosedanjih treh mandatih kot predsednica predšolske sindikalne konference sem se neomajno zavzemala za uresničevanje pravic vseh članov – tako strokovnih delavcev kot tudi administrativnih, finančnih in tehničnih sodelavcev.

Z izkušnjami, ki sem jih pridobila, ter z osebno odgovornostjo, vztrajnostjo, strpnostjo in posluhom za solidarnost želim ponovno prispevati k uspešnemu delovanju Sviza v naslednjem štiriletnem obdobju.

AKTIVNOSTI SINDIKALNE KONFERENCE V PRAVKAR KONČANEM MANDATU …

Predsednica se je ozrla na minula štiri leta in ocenila, da je za sindikalno konferenco predšolske vzgoje izjemno aktivno delo. Odločna pogajanja so pomembno izboljšala materialni položaj zaposlenih v vrtcih in njihove pogoje dela. »Cilje, ki smo si jih zadali skupaj, smo uresničevali v tesnem sodelovanju predsedstva konference, sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter članstva v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pogajanja so bila izjemno zahtevna, saj so terjala veliko vztrajnosti, argumentov in odločnosti, da so se pogoji za zaposlene dejansko premaknili na bolje. Vsak doseženi korak je bil rezultat enotnosti in podpore članstva, ki je sindikatu dajalo legitimnost pri oblikovanju zahtev. Delo v mandatnem obdobju 2022–2026 je dokazalo, da je mogoče izzivom v vzgoji in izobraževanju uspešno kljubovati le z argumentiranim dialogom in pripravljenostjo na zaostritev sindikalnih aktivnosti.«

V svojem poročilu o izzivih in uspehih v minulem mandatu je predsednica izpostavila prizadevanja za izboljšanje položaja vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok – pomočnic in pomočnikov vzgojitelja in usklajevanje sprememba standardov in normativov za vrtce, osnovne, glasbene in srednje šole ter šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami. Prav tako so bile pripravljene oz. sprejete spremembe pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, intenzivno pa so se odvijala tudi zahtevna pogajanja za nov plačni sistem. Sindikalna konferenca predšolske vzgoje Sviza se je aktivirala ob poskusu ljubljanske občine združiti vse tamkajšnje vrtce v en zavod. Marjana Kolar se je dotaknila še vprašanja spremembe normativa za svetovalne delavce v vrtcih in pomembnega premika pri urejanju njihovih pogojev za delo, čeprav so se pri realizaciji pojavljale težave.

In še: na državni ravni je sindikat izpeljal kampanjo »Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost predšolske vzgoje!« in v njenem okviru zbral 11.260 podpisov zaposlenih v predšolski vzgoji in 24.642 podpisov staršev vrtčevskih otrok, skupaj torej skoraj 36.000 podpisov podpore zahtevi, da se v noveli Zakona o vrtcih postopoma ukine možnost občin, da število otrok v skupinah povečujejo za dodatna dva otroka nad predpisani normativ. Prizadevanja niso bila zaman, saj je bila v nadaljnjem zakonodajnem postopku sprejeta postopna ukinitev t. i. fleksibilnega normativa do leta 2030.

… IN NAČRTI ZA NOVO ŠTIRILETNO OBDOBJE

Predsednica SK je v svojih izhodiščih prioritet za novi mandat zapisala, da je kakovostna javna predšolska vzgoja temelj celotnega izobraževalnega sistema in blaginje družbe. Vendar pa uspešnega sistema ni brez zadovoljnih, zdravih in cenjenih zaposlenih. Dolgotrajno krčenje finančnih sredstev, podcenjenost določenih delovnih mest in sistemsko pomanjkanje naložb v zdravje so povzročili upad ugleda našega poklica v javnosti.

»Moje temeljno izhodišče ostaja: Vsako delovno mesto v vrtcu je enako pomemben člen. Medčloveška solidarnost in enotnost sta ključna pogoja za uspešno uveljavljanje naših interesov, varovanje dostojanstva ter dvig ugleda predšolske vzgoje. Kot predsednica bom uporabila vsa razpoložljiva sindikalna sredstva za ohranitev in izboljšanje položaja zaposlenih.

Enakovredno bom zagovarjala in iskala ustrezne rešitve za vse poklice, ki so razporejeni na delovnih mestih v vrtcu, tako strokovne delavce, kot finančno – administrativne in tehnične delavce v pogajanjih s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.

Spremljala bom pripravo na uresničevanje zniževanja normativa za dva otroka, kar je bilo dogovorjeno v letošnjem letu in zapisano v Zakonu o vrtcih.

Položaj, ki ga imamo zaposleni v predšolski vzgoji, bom zagovarjala in uporabila vsa razpoložljiva sredstva, za ohranitev oziroma za izboljšanje le-tega.

Delovala bom spoštljivo, strpno, in tako utrjevala ugled in spoštovanje, ki ga imamo v družbi.«

IZZIVI IN PRIORITETNE NALOGE V PREDŠOLSKI VZGOJI

Predsednica je v svojem načrtu dela opozorila še na medsebojne odnose med zaposlenimi, ki so se zelo spremenili in jim je treba posvetiti več pozornosti oz. skrbi. Manj je namreč druženja, manj pogovora in posledično manj medsebojnega razumevanja. V vrtcu je zelo pomembno, da se zaposleni počutijo dobro. S predavanji in delavnicami bomo poskušali v okviru naše konference ozavestiti pomen zdravja in dobrega počutja zaposlenih v vrtcu. Ob tem Marjana Kolar izpostavlja tudi prizadevanja za iskanje rešitev za več nazivov za delovno mesto Vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Predlaga tudi izobraževanje sindikalnih zaupnic in zaupnikov v vrtcih, zlasti za opolnomočenje in več znanj glede komunikacije z ravnatelji. V vrtcih je še veliko kršitev sočasnosti in drugih pravic zaposlenih, kar je posebej opazno v času pomanjkanja ustrezno izobraženega kadra. Na področju skrbi za zdravja namerava sindikalna konferenca predlagati posodobitev seznama poklicnih bolezni oziroma po-iskati možnosti za krepitev zdravja in skrb za izboljšanje pogojev, da bi bolezni, ki so tipične za zaposlene v vrtcih, uspešneje preprečevali. Ena od prioritet se dotika tudi (izboljšanja) normativov za kuharje in ostale tehnične delavce.

Hkrati ima vsak vrtec specifično beleženje prisotnosti, pisanje priprav in ostale dokumentacije, kar bi bilo smiselno zmanjšati, posodobiti in poenotiti.

»Kot predsednica bom nadaljevala s povezovanjem s Skupnostjo vrtcev, z ravnatelji in vsemi deležniki, ki kakorkoli vplivajo na položaj zaposlenih v okviru predšolske konference. Delo sindikalne konference bom vodila v skladu s Statutom, z Načeli in cilji SVIZ Slovenije in Programskimi usmeritvami SVIZ Slovenije.«

V drugem delu volilnega zbora Sindikalne konference predšolske vzgoje Sviza je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj spregovoril o najpomembnejšem dogajanju. Uvodoma je opozoril na spreminjanje sestave svetov zavodov v vzgoji in izobraževanju, ki predvideva zmanjšanje števila predstavnikov zaposlenih s petih na tri, s čimer bi se njihov glas izenačil z glasom ustanovitelja (politike) in staršev. Tej spremembi Sviz ostro nasprotuje in predlog ministrstva razume kot neutemeljen izraz nezaupanja do njihovega dela, strokovnosti in odgovornosti. Sindikat je zato ministrstvo uradno pozval k celovitemu umiku predlaganih sprememb in obenem napovedal odločen sindikalni odpor, podobno kot ob poskusih spreminjanja zakonodaje v preteklosti.